Permakultura

Permakultura

Permakultura je način življenja, ki v največji možni meri  zmanjša porabo energije za bivanje.

Osnovni princip permakulture temelji na opazovanju delovanja narave ter vključevanju iz tega porojenih spoznanj v bivanjske krogotoke. Bill Mollison je v začetku sedemdesetih let v pragozdovih Tasmanije opazoval, kako na majhnem prostoru uspešno sobiva veliko rastlin in živali. Povezal je arhitekturo z biologijo, poljedelstvo z gozdarstvom in gozdarstvo z živinorejo. Rodila se je permanentna agrikultura – permakultura.

Hitro so uvideli, da trajnega kmetovanja ni mogoče izvajati, če ga ne podpirajo ostali človeški sistemi. Danes permakultura povezuje agrikulturo, energetiko, gradnjo, ekonomijo in medčloveške odnose v učinkovito samostojno celoto.

Na teh straneh predstavljam agrikulturni del, ki lepo dopolnjuje naravno gradnjo. K zdravi, ekološki, energetsko varčni in prijetni hiši sodi učinkovit ekosistem, ki dopolnjuje funkcionalnost hiše in podpira človeka. Hišo in ekosistem se poveže v neločljivo celoto ter se zabrišejo ločnice znotraj-zunaj. Vrt se prenese v kuhinjo, dnevno bivanje se prestavi v vrt.

Ob minimalnem vloženem delu ponuja permakultura bujno estetiko, energetsko vitalnost, zdravo hrano, domačo lekarno, sprostitev za družino, animacijo za otroke, ob primerni velikosti pa še ogrevanje (kurjavo) hiše in dodatni zaslužek.

Gozdni vrt

je eden bolj prepoznavnih elementov permakulture. Rastline z različnim načinom razrasti ne zapolnjujejo le površine temveč tudi višino. Tu z nam ljubimi rastlinami posnemamo razmere v gozdu. V dobi odraščanja gozdni vrt zahteva vedno manj nege. Tako se količina dela v odrasli dobi (10-30let) v veliki meri zmanjša na pobiranje pridelka. Princip gozdnega vrta se uporablja za večje površine, lahko pa ga uvajamo tudi v vrtu in na okenski polici.

Sinergičen vrt

nadomešča klasičen vrt. Ko se ga vzpostavi, ga nikoli več ni potrebno prekopavati in gnojiti z razkopavanjem. Pletja je iz leta v leto manj. Čez 10-15 let, ko obvladamo in prilagodimo vse postopke in krogotoke zahteva družinski vrt 1-2 uri dela na teden. Sinergičen vrt predstavljajo gomilaste grede, kjer je poudarek na tvorbi humusne plasti ter pestrosti življenja v zemlji in nad njo. Ker enakih rastlin ne sadimo skupaj, zemlje enostransko ne izčrpavamo. Hranilno zelo potratne rastline po potrebi zalivamo z zeliščno gnojnico. Z upoštevanjem dobrih sosedov, različnih potreb po hranilih, soncu in vodi rastlinam omogočimo prijetno združbo, ki se podpira in ščiti. S stalno zastrto zemljo zelo zmanjšamo zalivanje. Če je potreba, lahko uvedemo enostaven in učinkovit namakalni sistem. Na vrtu je prisotnih tudi veliko podpornih rastlin za živali in rastline, ki so hkrati domača lekarna za človeka. Izbiramo stare sorte gojenih rastlin, ki niso bile gensko spremenjene in so prilagojene domačemu naravnemu okolju.

Spiralne gredice -ustvarjanje različnih mikroklimatskih razmer

Spiralne gredice na manjši površini ustvarjajo kar največje možno število različnih mikroklimatov. Tako lahko na južni strani v našem okolju ustvarimo izrazito toplo klimo. Z lego v sončni pasti pa ob kamniti strukturi spiralne gredice ustvarimo primerne pogoje za vzgojo mediteranskih rastlin.

Sončna past je področje odprto na južno stran, z ostalih treh strani pa zaščiteno pred vetrom. Učinek povečajo kamniti ali vodni zbiralniki toplote.

Vrt na balkon

Permakulturo uspešno izvajamo tudi na okenskih policah. Če je stanovanje obrnjeno na zelo prometno ulico, sadimo rastline za naravno klimo in z nekaj zelenja prispevamo k boljši klimi v stanovanju in tudi čistejšemu zraku v mestu. Z dobrim zgledom lahko veliko prispevamo h kvaliteti bivanja v mestu. Organske odpadke, ko ni hude zime, pretvorimo v hranilo za rastline direktno, brez kompostiranja in smradu. Če je lega stanovanja primerna, lahko pridelamo zelenjavo in sadje, zase in otroke pa pričaramo stik z naravo globoko v betonu. Vrt z enostavnim namakalnim sistemom brez težav uredimo za večdnevno odsotnost.

Predvsem pa so zanimivi socialni vidiki vrta na balkonu, recimo ko nam buča uide k sosedu ali pa se mu ponuja svež kivi.

Vodni ekosistemi

uravnavajo temperaturo, vlago, omogočajo posebna mikroklimatska področja. V njih gojimo vodne rastline in živali. Glede na velikost jih lahko uporabljamo za namakanje ali majhne elektrarne, seveda pa je  to odvisno od naših virov in potreb. Mlaka na vrtu omogoča zatočišče koristnim majhnim živalcam. Ribnik z otokom pred hišo predstavlja estetsko dopolnitev, ki s stalnim dogajanjem nudi sprostitev, večje površine pa lahko uporabljamo tudi v rekreativne namene. Stabilen vodni ekosistem dosežemo s primernim reliefom, z zasaditvijo primernega števila in vrst rastlin ter s premišljeno naselitvijo živali. Rezultat je samostojna regeneracija vode, in trajna združba rastlin in živali, ki ne potrebujejo posebne nege človeka.

Vpeljava živali kot sodelavce

Živali imajo prirojene čudovite lastnosti, ki jih uporabljamo v podporo našim ekosistemom. Deževniki rahljajo in gnojijo prst, kokoši nam uravnavajo zalege ličink, race jedo polže, prašiči orjejo njivo, ptiči in žabe uravnavajo število insektov. Živalim moramo zagotoviti primerno okolje, da so lahko samostojne in imajo zagotovljene vse potrebe po hrani, vodi, varnosti in primerni družbi .Tako dobimo vestne sodelavce, ki podpirajo naš ekosistem, poleg tega pa še prijatelje za otroke in tudi za odrasle. Organiziramo jih tako, da ne potrebujejo dnevne nege.

V premakulturi pozabimo, da bolezni in škodljivci obstajajo, vlagamo le v stabilnost sistema.

Svetovanje, zasnovo, izvedbo in izobraževanje iz naštetih področij permakulture izvaja

MIKROKOZMOS, Tomislav Gjerkeš s.p.

031-708-011

tomislav.gjerkes@gmail.com