Tehnične lastnosti

Tehnične lastnosti slamnate bale

Potrebno je poudariti, da veliko organskih materialov s svojimi naravnimi danostmi brez obdelave ali dodanih kemičnih snovi, ob pravilni vgradnji, hišo in bivatelja ščitijo pred vsakodnevnimi naravnimi pojavi, varujejo pred ohlajanjem in pregrevanjem, uravnavajo pravilno mikroklimo in tako nudijo udobno bivanjsko okolje na popolnoma naraven način.

Slamnata bala je preizkušen in certificiran gradbeni material. Različna testiranja opravljena v S. Ameriki in Evropi potrjujejo, da je stena zgrajena iz slamnatih bal ometana z ilovico varna in da ustreza tudi gradbenim predpisom v Sloveniji.

Preizkus toplotne prevodnosti

Toplotna prevodnost slamnate bale je bila preizkušena v okviru projekta “Haus der Zukunft” (2000), strokovnjakov iz društva Gruppe Angepasste Technologie (GrAT), ki delujejo pod vodstvom tehnične univerze na Dunaju (TU Wien). S testiranjem večih različnih slamnatih bal so ovrednotili toplotno prevodnost, ki znaša 0,045 W/mK.  Z raziskavami so potrdili, da je toplotna izolativnost slamnate bale primerjliva z ostalimi naravnimi gradbenimi materiali kot so izloacija iz trstike, lana, kokosa, ovčje volne, idr. . Izmerili so tudi toplotno prehodnost stene iz  slamnatih bal ometanih z ilovico katere debelina je znašala 42cm (35cm izolacija, 7cm omet). Ta je dosegla koeficient toplotne prehodnosti 0,12 W/m2K, ki ustreza standardu pasivne gradnje.

Podrobnejše informacije si lahko ogledate na tej povezavi.

Preizkus gorljivosti

Slama stisnjena v balo (ρ=90-120kg/m3 ) zaradi pomanjkanja kisika ne zagori.

Preizkus gorljivosti slamnate bale je bil izveden v okviru projekta “Haus der Zukunft” (2000), strokovnjakov iz društva Gruppe Angepasste Technologie (GrAT), ki delujejo pod vodstvom tehniške univerze na Dunaju (TU Wien).

Da se gradbeni material lahko vgradi v zunanjo steno mora ustrezati zahtevam ognjevarnosti. Rezultati testiranja neometane in neimpregnirane slamnate bale so pokazali, da z umestitvijo v razred gorljivosti B2 izpolnjuje zahteve požarne odpornosti gradbenega materiala (ki velja v Evropi, ÖNORM B3800) in da se lahko vgradi v zunanjo steno objekta.

Test gorljivosti je bil opravljen tudi na steni sestavljeni iz lesene konstrukcije in slamnatih bal ometanih z ilovico. Tudi tukaj so dokazali, da ometana stena iz slamnatih bal izpolnjuje standard požarne odpornosti F90, kar pomeni, da je stena odporna na požar najmanj 90 min. preden zagori. Najnižji evropski požarni razred kateremu mora ustrezati zunanja stena vgrajena v enodružinsko hišo je F30.

Podrobnejše informacije si lahko ogledate na tej povezavi.

Na Češkem so v okviru projekta „Selected Properties of Natural Based and Other Materials, Structural Components and Buildings” ( Ministry of Industry and Trade, 2011) opravili preizkus gorljivosti stene izvedene v samonosni konstrukciji (samo iz slamnatih bal brez lesene konstrukcije) ometane z ilovico in apnom. Stena je vzdržala 120 minut.

Podrobnejše informacije si lahko ogledate na povezavah: povezava 1, povezava 2.

Zelo dober prikaz preizkusa gorljivosti na majhni celici iz slamanatih bal v Franciji: povezava.

Preizkus zvočne izolativnosti

Slamnata bala zaradi svoje elastičnosti in relativno velike mase ( > 100kg/m3 , vgrajena ca. 150-170kg/m3 ) velja kot dobra zvočna izolacija. V kombinaciji z ilovnatim ometom se zvočna izolativnost še poveča.

Na Danskem so izmerili zvočno izolativnost vgrajene stene iz slamnatih bal. Stena je bila  iz zunanje in notranje strani ometana z 40mm ilovice. Izmerjena zvočna izolativnost stene je pokazala R’w=52 dB.

Preizkus potresne varnosti

Na univerzi v Nevadi (University of Nevada) so po potresu v Pakistanu (2005) preizkusili potresno varnost stene zgrajene iz slamnatih bal ometanih z ilovico. Samonosno konstrukcijo ( stena iz slamnatih bal brez lesene konstrukcije)  so izpostavili potresu moči 7,9 stopnje in zemeljskemu tresenju 0,82g (dvakrat več kot v Pakistanu ).

Podrobnejše informacije si lahko ogledate na tej povezavi.

Preizkus zrakotesnosti

Stena iz slamnatih bal ometana z ilovico ustreza visokemu nivoju zrakotesnosti. Ilovnati omet je znan po dobrem difuzijskem uporu ( pri gostoti 1700 kg/m3, µ=8-10). Z 2-5cm debelim ilovnatim ometom, ki je brez razpok (posebej pomembni stiki pri oknih in vratih), je zagotovljena zelo dobra zrakotesnost hiše, ki z nanosom ometa iz zunanje strani nudi tudi dobro vetrno zaporo.

Zrakotesnost takšne stene je preizkusila Britanka Carol Atkinson (2007) na manjšem objektu imenovanem “Straw Bale Cabin”. Izmerjena zrakotesnost hiške iz slamnatih bal ometanih z ilovnatim in apnenim ometom je znašala  n-1, kar dosega standard pasivne gradnje.

Podrobnejše informacije si lahko ogledate na tej povezavi.

Povezave do ostalih raziskav in podatkov:

http://www.baubiologie.at/asbn/tipp_strohballen.html

http://www.baubiologie.at/download/hausderzukunft.pdf

http://en.wikibooks.org/wiki/Straw_Bale_Construction/Resources/Technical_Studies

http://www.ecobuildnetwork.org/what-we-do/straw-bale-test-program

http://www.fabrikderzukunft.at/nw_pdf/0508_stroh_kompakt.pdf